Tunizija 2004
NIKOLI SE NE PODAJ NA POTOVANJE Z NEKOM, KI GA NIMAŠ RAD (Ernest Hemingway)
SAHARA 2004
Udeleženci:
Galloper (Jože, Simon, Luka)
Toyota (Andraž, Matjaž)
Korando ( Uroš, Jože B.)
Suzuki (Luka S. Tadeja)
KTM ( Frenk)
1 dan sobota Naše popotovanje se je začelo ob 3 zjutraj iz Ljubljane. Dobili smo se pri Jožetu, ker smo naložili vso kramo (hrano, pijačo, šotore) v naše terence in se odpravili proti Novi Gorici, ker se nam je priključila preostala ekipa... Pot smo nadaljevali proti Genovi, ker se nam je tik pred ciljem pojavila napaka na Toyoti. Andraž je po mobitelu poklical kar nekaj strokovnjakov za Toyote in so vsi vprek na daljavo ugotovili, da je crknila TURBINA. Toyota je v pristanišče prispela s pomočjo vlečne službe, kjer pa so naši fantje hitro odkrili napako, ki je bila na dovodu goriva in jo tudi takoj odpravili. tako smo se po zeloooo dolgem času ukrcali na veliko ladjo, ki nas ni celih 20 ur spustila iz svojega obličja...
2. dan nedelja Po izkrcanju so se pojavile nove dogodivščine. Za začetek smo preživeli 4-5 ur na mejnem prehodu. Ko so nas končno spustili" iz rok" (birokracija, ki jo je vsako leto več) smo pot nadaljevali proti Hammam lifu, ker smo bili edini obiskovalci v velikem kampu. Postavili smo tabor sledilo je družabno kuhanje PASTE mojstra Andraža in asistenta Jožeta, po večerji pa......
3. dan ponedeljek Jože je po obilnem in dobrem zajtrku dobil toliko energije da je pognal, da ga je Korando komaj sledil in malo je manjkalo, da ga nismo izgubili. Nato smo napredovali bolj zmerno proti mestu Kesserine (najbolj znano iz druge svetovne vojne po bitkah Puščavskega lisjaka Romla),ker smo si hoteli ogledati naravni park z najvišjim vrhom Tunizije. Toda pred vhodom v park je zapora in vas v park ne pustijo brez spremstva in dovoljenja policije, ki naj bi ga bilo mogoče dobiti v 20 km oddaljenem mestu Kesserine, na katerega pa nismo hoteli čakati saj bi nam vzelo preveč časa. Nadaljevali smo proti jugu in si postavili tabor v suhem rečnem kanjonu, ker smo po veselem večeru v miru prespali.
4. dan torek Po prelepem sončnem, smo pot nadaljevali proti gorskim oazam, Thamerzi in Chbiki in se po obisku le teh odpravili kar preko Chot el Gparsa proti filmskemu mestu ker so snemali Vojno zvezd. Na žalost se je proti nam zarotila narava, saj je bilo jezero zaradi obilnega deževja neprevozno. Z Benkotom sva se tako zarila v blato da je bila pomoč ostale ekipe zato smo se obrnili proti glavni cesti in krenili proti Douzu. V kampu pa večer kot ponavadi, pasta in potem veselo rajanje...
5.dan sreda Jutro ni bilo hladno le z nekoliko težjo glavo sta se zbudila ata Benko in Jože kar pa ni bila ovira, da smo krenili na izlet proti puščavi. Šli smo namreč nabirat puščavske rože. Vse je potekalo vredu, če veter nebi opravil svoje in nanesel nekaj novih sipin, tako smo že zjutraj imeli rekreacijo z porivanjem in odkopavanjem avtov. Da pa je bila mera bolj polna smo naleteli na neko močvirno blatno območje, ki smo ga morali obvoziti, ker je bilo neprevozno. Ko smo uspeli priti tudi mimo tega se je odprla lepa puščavska pista in smo hitro napredovali. Po nabiranju puščavskih rož smo se vrnili v kamp prijetno utrujeni in samo še čakali na večerjo, ki so nam jo pripravili v restavraciji kampa.
6.dan četrtek Jutro kot vsako drugo težko za vstati, ker je bila noč kratka. Toda čaka nas nova avantura ta dan smo se odpravili proti Tembainu. Ker vodiča, ki smo ga angažirali pretekla leta nismo mogli dobiti (imel je prometno nesrečo in je bil v bolnici) smo se podali na pot kar po naših koordinatah. Pot se je vlekla, dan se je začel nagibati proti večeru a na cilju še nismo bili, zato smo kar postavili tabor saj je jutri še en dan. Zvečer smo se kar sami lotili peke kruha v žerjavici in plod našega dela smo veselo pojedli. Ni ravno 100% uspel je bil pa vžiten in prijetna sprememba.
7. dan petek Po lepi jasni noči se je rodil prelep sončen dan. Pot smo nadaljevali preko sipin do Tembaina do katerega smo prišli po dobri urici vožnje. Da pa nam nebi bilo dolgčas se ponavadi, ko je najbolj luštno nekaj zgodi in lej ga zlodja prileti kamen v blok Frenkovega KTM-a in olje teče kot za stavo. Začelo se je reševanje motorja, saj bi ga bilo težko transportirati čez sipine. Za štart smo si pomagali z neko gobico, da smo zamašili luknjo in Tesa lepilni trak. Celo delovalo je, čeprav nismo vedeli koliko časa. Toda v nesreči nikoli nisi sam. Na pomoč nam je priskočila ekipa iz Italije, ki je prišla za nami in s skupnimi močmi smo zakrpali blok motorja. Popravilo je bilo uspešno in je zdržalo do konca potovanja.
7.dan sobota Naporen dan za vse udeležence, na poti v Ksar Ghilane, prečkali smo pot preko sipin, ki pa jih ni in ni hotelo biti konec. Vse bi bilo vredu, če nebi Luka izjavil, da mu bo zmanjkalo goriva v Suzukiju, v kolikor kmalu ne pridemo do cilja. Nesreča je bila v tem, da je bil edini bencinar v ekipi. Zkrajšali smo pot preko sipin in se napotili direktno proti pisti, ki smo jo dosegli v nekaj urah. Na nesrečo je začel pihati močan veter, daje nosilo pesek in na hitro zakril kolesnice vozila ki je vozil spredaj, zato smo se držali tesno skupaj. Na koncu, pa smo vzeli domačina, ki nas je varno popeljal preko sipin do Ksar Ghilana.
8.dan nedelja Ta dan smo si vzeli, za urejanje prtljage, pregled avtomobilov in počitek. Toda nismo lenarili celi dan, popoldne smo se podali do trdnjave preko sipin in si dali duška pri vožnji. Malo smo se tudi poslikali za naše donatorje, ki so bili zelo velikodušni.
9. dan ponedeljek Jutro kot ponavadi lepo in polni pričakovanja smo se odpravili z vodičem proti Bir Aouine. Pot nič kaj zanimiva, pokrajina pusta sama ravnina, samo v daljavi, skoraj na obzorju se je videlo nekaj hribčkov. Že kmaju po štartu je Benkotu odpadlo zadnje kolo (odvili so se vijaki) po kratkem iskanju so se najdli tudi vijaki, toda ni odpadlo samo kolo, ampak je tudi odtrgalo amortizer. Najprej smo ga mislili poslati nazaj, pa se je Uroš premislil in nadaljeval pot do prvega kampa (cca 30 km južnije od Ksar Ghilana) ker so poskušali zavariti zadevo, pa se ni obneslo, tako da smo kar brez amortizerja nadaljavali pot. Popoldne smo prispeli do izvira Bir Aouine. Malo razočaranje, saj smo pričakovali malo bolj zanimivo pokrajino. Po slikanju in počitku se je pot nadaljevala preko sipin proti taboru, ki smo si ga naredili nekje na poti.
10.dan torek V tej noči se je pa dogajalo. Že zvečer je začelo pihati in nositi pesek tako, da smo večerjali pasto s peskom. To še ni bilo nič v primerjavi po polnoči, ko nas je zajel pravi puščavski vihar okoli druge ure zjutraj se je pa še ulilo kot iz škafa in padalo dobro uro. Najbolj vstrajni so spali v šotorih nekaj se nas je pa poskrilo v avtomobile in tam na suhem krasno zaspali.
11. dan Zjutraj je zgledalo, kot da je v tabor treščilo, polomljeni šotori, povsod pesek, voda blato. Še sreča, da je bil to naš zadnji dan v puščavi, tako smo opremo samo zvili in zbasali v avte, ter se odpeljali proti naseljenim področjem v Matmato, ker smo v prijetnem avtentičnem hotelu večerjali in prespali.
12. dan sreda Ta dan smo namenili ogledu mest in nakupovanju daril in spominkov. Vstavili smo se v Gabes-u ter v El Jem-u nato pa se zapeljali do morja, ker smo prenočili v prijetnem hotelu.
13. dan četrtek To je predzadnji dan bivanja v Tuniziji, ki smo ga izrabili za ogled mesta in poslednje nakupe v Hammametu.
14. dan petek prišlo je slovo od Tunizije. Vkrcali smo se na ladjo in odpluli proti Genovi. NASVIDENJE V PRIHODNJEM LETU